4. februarja 1900 se je rodil francoski pesnik Jacques Prévert , ki je pisal predvsem socialne in ljubezenske pesmi . Zlasti v tridesetih in štiridesetih letih preteklega stoletja je ustvarjal tudi filmske scenarije. Med letoma 1925 in 1929 je sodeloval z nadrealisti Yvesom Tanguyem, Louisom Aragonom, Andréjem Bretonom in drugimi. Čeprav je bil preveč svobodnjaškega duha, da bi lahko vztrajal v kakršni koli skupini, je skupaj z njimi obudil starodavno izročilo pripovedne poezije in jo razvil v izjemno priljubljeno obliko – šanson. Leta 1946 jih je zbral v zbirki Besede (Paroles). Pozneje jih je uglasbil Josef Kosma in nad njimi so se navduševali zlasti mladi. Prévert je v svojih pesmih napadal neumnost, hinavščino in vojno, po drugi strani pa pel o ljubimcih na ulici ali v metroju, preprostih ljudeh in otrocih. Eden njegovih najbolj znanih in priljubljenih uglasbenih šansonov je Les feuilles mortes (Jesensko listje), ki ga je prvi zapel Yves Montand. Prévert je obvladal tudi umetnost skeča, s katerim je bralca pogosto ujel nepripravljenega. V pesmih je odlično uporabljal proste verze, rime, besedne igre, kaskade namenoma razmetanih besed, naštevanje, antiteze ... Napisal je tudi veliko odličnih filmskih scenarijev, najboljše med njimi za režiserja Marcela Carnéja. Najimenitnejši film, ki ga je kdo ustvaril po njegovem scenariju, je mojstrovina Otroci raja, nastala med drugo svetovno vojno. Na podlagi njegovih pesmi pa je nastal film La Seine a rencontré Paris, ki ga je leta 1957 posnel nizozemski režiser Joris Ivens. Kot pripoved jih je bral pevec Serge Reggiani.