blokado ne bi spremenilo in da bi ostalo pri 23. Države članice so nato vendarle sklenile t.i. ioanninski kompromis, ki pravi, da je treba, če neki odločitvi nasprotuje od 23 do 26 glasov, besedilo ponovno pregledati in o njem ponovno glasovati. Pričakovati je torej, da se bo skladno s povečevanjem števila glasov v svetu ministrov povečalo tudi število glasov, potrebnih za manjšinsko blokado.” Pri sprejemanju odločitev, če ostaneva pri Svetu EU, se je vzpostavljanje zavezništev med državami članicami pokazalo za izjemno pomembno. Kako pomemben je ta dejavnik, če govorimo o majhnih državah, ki se morajo nenehno zoperstavljati želji po prevladi velikih držav članic EU? “Vsekakor je kakršnokoli interesno združevanje držav v EU zelo pomembno. To združevanje obstaja tako med velikimi kot med malimi državami članicami, čeprav je treba povedati, da je ta delitev na velike in male bolj umetna. Bolj realno je interesno združevanje oziroma skupno nastopanje glede na predmet odločanja. V zgodovini namreč ni veliko primerov, kjer bi delitev na velike in male države članice vplivala na sprejetje nekega dokumenta. Pomembni so interesi držav v zvezi z določeno politiko. Upoštevati moramo, da so že sedanje majhne države članice med seboj zelo različne. Vzemite za primer le skandinavske in sredozemske države. Kaj šele srednjeevropske, ki čakajo pred vrati EU. Težko je pričakovati, da bodo te našle skupne interese, saj se razlikujejo v številnih pogledih, na primer kmetijstvu, strukturnih skladih, ekonomski in denarni politiki. Ne verjamem, da bi med manjšimi državami lahko prišlo do koalicije, ki bi ogrozila sprejetje nekega dokumenta.” Pa vendar, če govorimo o reorganizaciji institucij EU, bi lahko pričakovali, da bodo majhne države stopile na isto stran in zagovarjale podobna stališča. Države kandidatke ne bodo neposredno sodelovale pri tej reformi in Slovenija na primer pričakuje, da bodo prav sedanje majhne članice nekako zastopale naše interese. Ali je tako pričakovanje realno? “Menim, da vsaka država predvsem zastopa svoje interese. Lahko se zgodi, da se interesi sedanjih majhnih držav članic pokrivajo z interesi držav kandidatk, ker bi bil namreč sedanji sistem oziroma sedanja organiziranost nekaterih institucij ugodna tudi za države, ki čakajo na vstop.” Sebastjan Šik, radio Koper