Smrt pripadnika italijanskega Natovega bataljona Salvatoreja Carboraneja s Sicilije, vojaka, ki je med letoma 1998 in 1999 bival v BiH, novembra pa umrl za levkemijo, ter spoznanje, da za to boleznijo boleha še nekaj vojakov iz francoskega in nemškega bataljona, sta povečala Natovo zaskrbljenost za zdravje vojakov, ki so v minulih sedmih letih službovali v najbolj vročem delu Evrope. Odprle so se številne, skrajno polemične debate o uporabi streliva z osiromašenim uranom v humanitarnih misijah. Odkritje šeste žrtve levkemije med italijanskimi vojaki, ki so bili v sestavi mednarodnih sil v Bosni, je balkanski sindrom preneslo v politične sfere. Predsednik italijanske vlade Amato je vse skupaj označil za izjemno občutljivo temo in poudaril, 'da ne namerava podpirati solidarnosti z alianso, ki zagovarja molčanje in prikrivanje'. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je izrazil željo, da bi raziskali trditve o povezanosti streliva z osiromašenim uranom s smrtjo oziroma obolevanjem Natovih vojakov, ki so sodelovali v balkanskih misijah. Poudaril je, da je - če obstaja kakršnokoli, tudi najmanjše tveganje za zdravje - prepoved tega orožja nujna. Prodi je dodal, da želi resnico, ki ni povezana le z vojaki, pač pa tudi z ljudmi, ki so bili v njihovi bližini.