Hopiji imajo sveto pečino ali Skalo prerokb, ki jim razkriva zaporedje prihodnjih dogodkov. Zaporedje se nekje razveji. Ena veja ponazarja »enosrčne« ljudi. Na njenem koncu stoji mož, ki v eni roki drži žezlo, v drugi pa rožo. Prvo ponazarja življenje, drugo srečo. Druga veja zaporedja prikazuje pot »dvosrčnih« ljudi, ki priznavajo le materialistične in tehnološke zakonitosti. Podobe na tej veji so obglavljene, glave se ne dotikajo teles. Ta veja zakrni, se v kaosu razcepi in naposled zamre. Tik za ločitvijo obeh poti lahko vidimo vejo, ki ju znova povezuje. Ta nas opozarja, kako malo časa nam je še ostalo, da izberemo pravo pot. Najstarejše prerokbe o sodobnem času izvirajo iz davne majevske civilizacije. Omenjajo, da naj bi bilo našega sveta konec leta 2012. Toda Maji so menili, da tudi v tem ključnem času še vedno ni prepozno. Še vedno lahko izbiramo, kako in kam naprej. Majevski koledar temelji na krogih, v katerih se Zemlja giblje po nebesnem svodu. Po njihovi prerokbi bomo v tem kratkem času, ki nam še preostane, v t. i. fotonskem pasu, predelu vesolja z izjemno močno elektromagnetno energijo, ki se v našem osončju pojavi le vsakih petindvajset tisoč let in vsakič prinese začetek nove dobe. »Zelo malo časa imamo,« je prepričana majevska babica Flordemayo. »S svetlobno hitrostjo se moramo približati Luči. Vse višja in višja duhovna valovanja lahko namreč v tem kratkem ciklu številne izključijo. Samo pomislite, v samo sto letih smo povsem izgubili stik z zavestjo. Tako zelo smo zanemarili pomembne stvari in jih nehali spoštovati. V tem nemirnem času se nam odpirajo vrata nebes, skoznje iz vseh štirih smeri vstopajo nebeška bitja, ki bi nam rada pomagala. Če ne bomo storili, kar pričakujejo od nas … no, potem bomo žalostno končali. Naučiti se moramo, kako se prebuditi in ostati budni v teh mračnih in nemirnih časih.« Hopiji ta čas označujejo tudi kot čas očiščevanja, saj prerokbe govorijo o čiščenju Zemlje. Nekaj staroselskih napovedi o spreminjanju svetovnih okoljskih razmer se je že uresničilo: učinek tople grede, spremembe letnih časov in podnebja, lakota, bolezni, izumiranje živali in rastlin in ozonska luknja, ki so jo napovedali kot »luknjo v stropu«. Staroselce še posebej vznemirjajo poleti v vesolje. Hopiji so vesoljsko postajo videli že pred več sto leti, zdaj pa trdijo, da ta še najbolj ruši Zemljino ravnovesje. Tudi vesolje je že onesnaženo z našimi odpadki, tako kot reke, vode in zrak. Veliko indijanskih plemen na vesoljsko postajo gleda kot na začetek našega konca.