Država vsako leto težje, pa vendar, nekaterim učencem regresira šolsko prehrano; nekaj verjetno dodajo na skrivaj še šole, da nekateri otroci niso lačni. Država doda k poletni šoli v naravi za vso šolo, saj je za starše dodaten velik strošek, saj razen izjemoma na solidarnost bogatih staršev do revnih otrok ni niti misliti. S tem odpravlja plavalno nepismenost. Mirno pa bi se odpovedali zimskim šolam v naravi, ki razen smučanja ne ponujajo ničesar. So preprosto ostanek prepričanja, da je smučanje razlikovalni šport od drugih v državi, ki je ni več. Mnogo staršev stroškov ne zmore, otroci pa ostajajo doma. Nepotrebno razkošje. Izjemno dobro so se uveljavili centri obšolskih dejavnosti, ki so po vsej deželi ponudili program, financira jih država in prispevek staršev je res majhen in ga zmorejo. V resnici moramo šteti kot posebno pomoč denar za dodatni in dopolnilni pouk, kar se vidi precej v sistemizaciji in normativih za plačo učiteljev in kar bi moralo olajšati družinske proračune pri inštrukcijah. Kot vemo, pa to ne zaleže, ker zahteve za minimalna znanja niso dovolj jasno definirane in ne otrok ne starši pogosto sploh ne vedo, kaj je dovolj za zadostno. Šoli država dodaja za kulturne, naravoslovne in športne dneve, za jutranje varstvo in podaljšano bivanje. V celoti plača tudi za prevoz otrok v šolo in nazaj, kar sicer dajo lokalne skupnosti. Dobro je organizirala šolske sklade za izposojo učbenikov, tako da lahko omili družinski proračun.