Prve pol ure, medtem ko se je nad igriščem širil omamen vonj po pleskavicah in čevapčičih, je bil promet v glavnem enosmeren proti golu Handanoviča, vendar so imeli Nizozemci s svojo značilno igro kratkih podaj le jalovo terensko premoč. Slovenci so z izjemno disciplinirano igro in obilo borbenosti, v kateri se je Nastja Čeh odlikoval v vlogi zadnjega zveznega igralca, povsem onemogočili slovitega tekmeca, ki je bil v prvem polčasu to le po imenu. Potem ko se je Handanovič v 14. minuti iztegnil, kolikor je dolg in širok, da je ubranil diagonalni strel igralcu Liverpoola Kuytu, je Slovenija poskušala iz dveh prostih strelov v režiji Korena, vendar je Van der Sar ostal brezdelnež. Ko so se Slovenci otresli pritiska, so prevzeli kontrolo na igrišču in si v 36. minuti priigrali sanjsko priložnost. Ačimovič je z globinsko podajo izigral nizozemsko obrambo, Lavrič je sam stekel proti golu, ko so vsi pričakovali strel, so ga branilci dohiteli, vodja slovenskega napada se je ustavil, končalo pa se je z vzdihi gledalcev, ko je žoga po strelu zletela čez gol proti nedograjeni tribuni. Slovenci so postali pogumni, a vselej je zmanjkala odločilna poteza, predvsem pa je bilo premalo poskusov s streli z razdalje. V trenutkih največje premoči so imeli gostje sanjsko priložnost, ko sta se Kuyt in branilec Mathijsen sama znašla na robu vratarjeva prostora, a sta bila nespretna.