Leta 1890 rojeni Ivo Zupanič, ki je umrl pred štirinajstimi leti, spada med najbolj znane Jareninčane, še danes pa je izjemno cenjen v vinogradniški in vinarski stroki. Obema, zlasti enologiji, je posvetil vse svoje življenje. Rojenemu sredi vajgenskih vinogradov odločitev za poklic ni bila pretežka, znanje je nabiral v Klosterneuburgu, Geisenheimu ter leta 1927 pridobil profesorski izpit v Zagrebu. Poklicno pot je začel v Mariboru na srednji vinarski in sadjarski šoli kot suplement, bil pozneje ravnatelj novomeške kmetijske šole, vmes je bil vinarski inšpektor Banske uprave v Ljubljani ter zadnjih štirinajst let pred upokojitvijo do l. 1959 vodil Inštitut za vinarstvo v Mariboru. Kot vinogradnik je izjemno cenil vodilno štajersko sorto laški rizling, ki je od Zupaničevih časov izgubila večino svojega slovesa. V referatih, ki so jih predstavili dr. Stanko Vršič, dr. Slavica Šikovec, mag. Tone Zafošnik, Roman Štabuc, mag. Zdenko Rajher, mag. Anton Vodovnik in Tadeja Vodovnik so med drugim predstavili, da je v slovenskih vinogradih še slaba petina, v štajerskih pa tretjina laškega rizlinga. V goricah ga je ostalo največ na območjih, kjer je bilo najmanj obnov, sicer pa ga izpodrinjajo druge sorte. Zadnja leta je bilo obnovljeno z njim v Podravju letno okrog 20 hektarjev ali 80.000 trt, za ohranitev sedanjega razmerja pa bi ga morali posaditi letno vsaj na 50 hektarjih oziroma 200.000 trt. Vinogradniki napovedujejo, da bo v takšnem ritmu obnov laški rizling že kmalu izgubil svoj delež tako v Podravju kot v vsej Sloveniji, za kar je kriva tako vinarska politika ter tudi dejstvo, da edini slovenski znani kloni te sorte že več kot petnajst let čakajo na zakonsko potrditev.