Dobrih ljudi je vse več, sočutja in solidarnosti tudi, a na te bisere le redko posije žarek publicitete. Po zaslugi edine tovrstne vseslovenske akcije in revije Naša žena ti ljudje ne ostajajo anonimni. Posebna komisija, v kateri je vrsta uglednih ljudi (Matjaž Hanžek, Danica Simšič, Ela Zupančič, Tone Pavček, Marja Strojin, Zmaga Grah, Anica Mikuš Kos, Marta Krpič, Neva Železnik), je za dobrotnico leta 2003 izbrala Anito Berginc, za darovalca leta 2003 Branka Goričana, za izjemne osebnosti prostovoljce, ki dve leti brezplačno delajo v ambulanti za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in za dobrega človeka Nežo Odar Zustovič. Ob njih pa je še 22 drugih človekoljubov prejelo priznanja za nesebično pomoč drugim. Med njimi je tudi Olga Lombar s Kokrice. Že poldrugo desetletje za sokrajane pripravlja predavanje na svojih slovitih čajankah, ki mnogim prijetno krajšajo zimske večere. Predavatelji govorijo o varovanju zdravja, o dobrih mislih, barvah, zeliščih … Na predavanja pride tudi do dvesto ljudi, ki jim Olga postreže s čajem iz zelišč, ki jih sama nabere in s pecivom, ki ga sama speče. Obiskuje tudi stanovalce doma starostnikov v Potočah, jim prinaša novice, govori o zdravju in pozitivnem življenjskem naboju, vrača pa se obogatena tudi z njihovimi spoznanji. Pravi, da vse to počne tudi zaradi sebe. Druženje na čajankah, pikniki, igre na prostem pa so namenjeni predvsem druženju, ki je tudi potrebno za človeško srečo. Franc Jerala iz Kranja je človek, ki ima izjemen posluh za ljudi. Vrsto let že skrbi za starejšo gospo in zakonski par, jim prinaša to in ono iz trgovine, pomaga komu drugemu popraviti streho, vrtnari v kranjskem mestnem parku, je tudi kranjski cerkveni ključar, pomagal je pri kdove koliko betoniranjih in zidavah hiš, skratka povsod, kjer je bilo potrebnih več rok. Je tiste vrste človek, ki naredi vse, kar se mu zdi prav, in nikoli ne pričakuje ne plačila ne pohvale. Prijeten, skromen človek je, priden, delaven, brez zlih misli. Pravi, da je svojo življenjsko dobroto podedoval po materi, ki je znala prisluhniti ljudem, pomagati in svetovati in noben berač ni šel lačen od njihove hiše v Žejah. Jožica Kališnik z Vrhpolja pri Kamniku pa še zdaleč ni anonimna, je legendarna pevka, ki je z Avseniki polno desetletje razveseljevala domače in tuje glasbeno občinstvo. Slava pa je ni prevzela, ohranila je dobro srce za ljudi v stiski in za tiste, ki jih družba pogosto odriva na rob. Veliko nastopa dobrodelno, zastonj, se srečuje s preprostimi ljudmi, je velika prijateljica invalidom, poje tudi po domovih upokojencev (skrbi za svojo 93 let staro mamo), za uboge in trpeče pa ima še posebej čuteče srce. Veliko je naredila za člane Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, s hvaležnostjo pa se je najbrž spominjajo tudi Cvetkovi z Broda v Bohinju, saj je pred nekaj leti na enem od svojih dobrodelnih koncertov pomagala zbirati denar za nakup hišnega dvigala za njihovega Jerneja, fanta s cerebralno paralizo.