Sedaj pa k bistvu problema. G. Pihler vztrajno ponavlja, da smo se v tem gozdu pri starosti 150 let, gre za bukove predgorske gozdove, prehitro odločili za uvajanje gozda v obnovo in to zato, ker naj bi bukev pri nas dosegla starost 500 do 600 let (teoretično) oziroma 384 let (dokazano) in to naj bi bila osnova za uvajanje bukovega gozda za obnovo v gozdovih s stopnjo poudarjenosti socialnih funkcij, kot jih imajo gozdovi v robnem območju graščinskega kompleksa Snežnik. Te izjave o dolžini obhodnje pri bukvi so za gozdarja z univerzitetno izobrazbo, kar g. Pihler je, povsem neprimerne in nestrokovne (šarlatanske). Pod pojmom obhodnja v gozdarstvu je to čas od začetka rasti gozda do trenutka, ko je posekano zadnje drevo v tem gozdu. Običajno obhodnja v predgorskem bukovem gozdu, kjer prevladuje lesnoproizvodna funkcija, znaša 100 do 120 let. Mi pa smo se tu odločili za uvajanje gozda v obnovo pri starosti 150 let. Ker bo pomladitev zaradi socialnih funkcij potekala izredno počasi, bo tako celotna obhodnja v tem gozdu dolga 180 do 200 let, kar je praktično dvakratna dolžina obhodnje, ki bi bila primerna za gozdove s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo. Zaradi tako dolge obhodnje bo kakovost tu vzgojenega lesa zelo slaba, drevesa pa bodo izjemnih dimenzij. Obhodnja, ki jo prek življenjske dobe sugerira g. Pihler, je možna pri bukvi samo v pragozdovih. V pragozdovih pa ni potrebnega nobenega gozdarja, ker se vse odvija samo po sebi in to v nepredvidljivi smeri. Pragozdov v okolici gradu Snežnik ne potrebujemo in tudi niso zaželeni. G. Pihler je tudi spregledal oziroma načrtno pozablja, da smoter gospodarjenja z gozdom ni prepuščanje gozda nekontroliranemu razvoju, ampak načrtovanje in izvajanje takih ukrepov, ki optimalno zadovoljujejo vse funkcije gozdov. V teh gozdovih, kjer se odvija »sporna« sečnja, pa so vse funkcije uravnotežene. Preprosto povedano, uspešen je tisti gozdar, ki zna organizirati gospodarjenje z gozdom tako, da lastniku in družbi omogoča s svojim delom čim večji kos kruha, obenem pa ohranja in izboljšuje zagotavljanje tudi ostalih funkcij gozdov. Razglabljanja g. Pihlerja pa vodijo gozdarstvo v vode sanjaštva in dolgoročno v samouničenje gozdarstva kot panoge.