Medvešček: Naša zdravstvena služba bi morala imeti večje možnosti za zdravstveno oskrbo diabetikov, posebno za vzgojo bolnikov, ki je posebno pomembna za zdravljenje bolezni. Seveda ni to nikjer na svetu idealno urejeno. Vedeti je treba, da je doseganje ciljev zdravljenja izjemno težavno. Poleg tega je usmerjeno v preprečevanje kroničnih okvar zaradi sladkorne bolezni, torej v to, da nekaj ne nastane. Pravzaprav bijemo stalno bitko brez oprijemljive nagrade. Ta neugodna okoliščina postavlja zdravstveno oskrbo diabetikov na manj pomemben položaj v vsakem okolju, vendar toliko bolj, kolikor bolj je družba nezrela. Naša država ni izjema. Poleg tega bolezen potrebuje nenehno in naporno sodelovanje bolnika, ki pa je kljub vsemu samo človeško bitje. Nihče na tem svetu ni zmožen vsak trenutek vsega podrejati cilju, ki ni lahek, niti diabetik. Tip 2 sladkorne bolezni, ki je hudo množičen, ima še druge motnje, povišan tlak in maščobe, ki tudi zahtevajo obravnavo, kar nalaga več vsakodnevnega dela, posebno še zato, ker so ciljne vrednosti tlaka in maščob vse bolj zaostrene. Vsem diabetikom moramo povedati, kako naj ravnajo, da bo krvni sladkor pod nadzorom, poleg tega naj sodelujejo pri zmanjšanju vseh dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Bolniki, ki se zdravijo z inzulinom, zahtevajo zaradi široke možnosti samokontrole bolezni in ostrih ciljnih vrednosti parametrov urejenosti krvnega sladkorja več časa pri vsakem obisku kot nekoč. Problemi so izjemnih dimenzij in jih ni mogoče reševati tako, da bi bila zdravstvena oskrba diabetikov takšna, kot si želimo. Specialistične diabetološke ambulante ne morejo oskrbovati vseh. Bolnika, ki nam ga zaupa v stalno oskrbo splošni zdravnik, lahko naročam na kontrolne obiske na recimo šest ali več mesecev. Seveda bi ga želel večkrat videti, a preprosto nimam možnosti. Večja vloga vzgojne medicinske sestre v ekipi bi težavo lahko omilila, vendar je to spet stvar odločitev države in plačnika. Diabetologi moramo sodelovati s splošnimi zdravniki pri oskrbi diabetikov tipa 2, ki vse bolj prehajajo v skrb zdravnika družinske medicine. Diabetiki in mi pa pričakujemo od države ustvarjalno vlogo pri izdelavi strokovnih smernic za obvladovanje bolezni in seveda pri nacionalnem programu za njihovo izvedbo, ki bi med drugim vzpostavila transparentnost vlog vseh partnerjev zdravstvene oskrbe diabetikov.