GIOVANNI REALE ZGODOVINA ANTIČNE FILOZOFIJE (SH, 2002–2004) Gre za monumentalno delo, s katerim v slovenskem jeziku prvič dobivamo celostno analizo in sintezo temeljev človekove vednosti, kar antični misleci nedvomno so (kot je dejal Hegel: »Če si kdo zasluži ime učitelja človeškega rodu, sta to prav Platon in Aristotel.«). Pred nami je delo, ki je v avtorjevi domovini Italiji doživelo veliko ponatisov (prva izdaja je nastajala v letih 1970–1980); slovenska izdaja je pripravljena po šestem ponatisu devete izdaje iz leta 1991. Zgodovina antične filozofije ni sterilna rekonstrukcija, temveč opisuje čas in misel antike v razumljivem jeziku, dostopnem tudi bralcu nefilozofu. Da razumljivost ne gre v škodo tehtnosti spoznanj, govorijo med drugim številni prevodi v tuje jezike in ugled avtorja kot izjemnega poznavalca misli te dobe. JEAN-PIERRE VERNANT ZAČETKI GRŠKE MISLI (SH, 1986) Izpod peresa enega največjih poznavalcev grške civilizacije je prišla razprava o mitu kot načinu mišljenja, kot vrsti diskurza, religiozni formi, strukturi razumevanja sveta, družbe in človeka na podlagi postopkov in dosežkov historične antropologije, tako da je mit tu obravnavan kot predmet znanosti, tj. znanosti o mitih, ki tem priznava samosvojost misli duha in govorice. Delo je analiza procesa grške misli skozi preobrazbo grške družbe, ki omogoča novo videnje zgodovine Grkov, in odpira vpogled v problematiko epistemologije in zgodovine oblik družbene zavesti. MOSES I. FINLEY ANTIČNA EKONOMIJA (SH, 1987) Finley velja za najvplivnejšega zgodovinarja antike v 20. stoletju, kar je tudi posledica njegove metodološke usmerjenosti v materialistično kritiko ideologij in odličnega poznavanja pravne in ekonomske zgodovine. Antična zgodovina je bila dolgo domena klasične filologije, Finley pa razumevanja ekonomskega funkcioniranja antične družbe ne izpelje na podlagi »ekonomskega« branja in prevzemanja ekonomskih spoznanj o produkciji, distribuciji in potrošnji, ampak skozi povezanost pravnih, političnih, kulturnozgodovinskih, arheoloških in antropoloških gradiv. ALEXANDRE KOYRÉ OD SKLENJENEGA SVETA DO NESKONČNEGA UNIVERZUMA (SH, 1988) V 17. stoletju je prišlo do temeljne duhovne revolucije, katere plod je sodobna znanost. Ta kriza oziroma prelom naj bi izhajal iz sekularizacije zavesti, ko se je zanimanje za drugi svet in drugo življenje preusmerilo k zaposlenosti s tem življenjem in tem svetom. Koyré meni, da je ta vidik izraz globljega procesa, katerega rezultat je bil, da je človek izgubil svoje mesto v svetu in je moral preoblikovati in nadomestiti