Strateška povezovanja vsekakor zahtevajo veliko dela v senci, saj je javnost o njih seznanjena običajno šele, ko se že zgodijo. Prevzemi večinoma slonijo na kapitalski povezavi in reorganizaciji subjektov. Dušan Šešok meni, da je pri prevzemih, ki so nadaljevanje lastninjenja, bolj primeren predhoden pogovor z upravo, če je ta kompetenten sogovornik z jasno vizijo. Marjan Lorger meni, da bi bilo zakon o prevzemih smiselno preimenovati v zakon o objemih, kot sovražen prevzem pa definirati tisti prevzem, za katerega da soglasje vlada in se uprava z njim ne strinja. Horvat meni, da imajo privatizacijski skladi pri nas podobno vlogo kot v tujini, njihova upraviteljska vloga pa je v tem, da dobro gospodarijo. Šele ko bodo podjetja dobila zainteresirane lastnike, lahko "mirno spijo". Iskra ima, kot poudarja Šešok, izjemen potencial, s katerim se prelahko dela. Zakon o združenem delu je ta enoten sistem razbil, z družbeno lastnino pa se nihče ni ukvarjal. Nekateri lastniki se še vedno bojijo združevanja subjektov, saj v tem ne vidijo perspektive niti sinergijskih učinkov, vendar pa bi bilo na ta način mogoče znižati stroške najmanj za 15 milijonov mark na leto, tak učinek pa bi prinesel 300 milijonov mark več prihodka. Nekateri bi se lažje pridružili projektu združevanja, če bi se pridružil tudi kapitalski sklad.