V obrazložitvi odločbe je ustavno sodišče zapisalo, da državni zbor ne more kar poljubno določati dneva razpisa referenduma. Čeprav v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi ni točno določeno, koliko dni največ lahko preteče od sprejema odloka do razpisa referenduma, pa ustavno sodišče meni, da od objave odloka do razpisa referenduma ne more preteči več kot 15 dni, razen če obstajajo "utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave" (kot takšne razloge ustavno sodišče navaja na primer potrebo po določitvi dneva glasovanja na nedeljo ali drug dela prost dan oziroma potrebo po določitvi glasovanja na dan, ki omogoča racionalno in ekonomično izvedbo referenduma - na primer istočasno z volitvami ali izven obdobja daljših praznikov, počitnic itd.). Pri utemeljitvi stališča, da od sprejema odloka do razpisa referenduma ne sme preteči več kot 15 dni, se je ustavno sodišče sklicevalo tudi na tiste člene zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki določajo roke za ustavno presojo referendumskih vprašanj in roke med dnevom razpisa in dnevom izvedbe referenduma. Po njegovem mnenju je treba določiti čas med objavo odloka o razpisu referenduma in dnevom razpisa referenduma tako, da je v razumnem sorazmerju z drugimi roki, ki jih določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi.