Profesor Igor Kaučič, ki se še posebej ukvarja s pravno teorijo referendumov, meni, da bi bilo treba volilcu ob hkratnih volitvah in referendumu zagotoviti pravico, da se bodisi volitev bodisi referendumskega glasovanja ne udeleži. Potek glasovanja bi morali organizirati tako, da bi bilo povsem jasno, da gre za dve ločeni glasovanji. In temu bi morala ustrezati tudi evidenca, kdo se je udeležil enega, drugega ali obeh glasovanj. Tako pa je obstajala možnost, da so ljudje, ki niso želeli glasovati na referendumu, na volišču puščali prazne glasovnice, ki bi jih lahko izpolnil kdo drug. Če bi bil izid zelo tesen, bi to utegnilo biti sporno, opozarja Kaučič. Formalnopravno gledano odločitev zakonodajalca, da so referendumi lahko hkrati z drugimi oblikami glasovanja ali da je več referendumov na isti dan, ni sporna. Je pa res, ocenjuje profesor, da hkratne volitve in referendum (tudi dva ali več referendumov hkrati) lahko zelo vplivajo na referendumski izid. To se je verjetno zgodilo v nedeljo, nekaj podobnega pa tudi pred leti pri referendumu o vstopu v Nato, ki je potekal istočasno z referendumom o vstopu v EU. Še posebno se to lahko zgodi v primerih, ko veliko ljudi ni dobro seznanjenih z vsebino referendumskega vprašanja. Toda to je že odgovornost politike, dodaja profesor Kaučič.