Poklicna matura je državni izpit, za katerega pravimo, da daje dvojno kvalifikacijo. 1. To je oblika zaključnega izpita. Posameznik si s poklicno maturo pridobi srednjo strokovno izobrazbo, ki mu omogoča kvalificirano zaposlitev. 2. Hkrati daje poklicna matura pravico do nadaljevanja študija v višjih in visokih strokovnih programih brez dodatnih pogojev. Tudi takrat, ko je študijski vpis omejen, so rezultati s poklicne mature ena od podlag za izbiro kandidatov podobno kakor rezultati s splošne mature za gimnazijske maturante. To pomeni, da poklicnim maturantom tudi pri omejitvi študijskega vpisa ni treba opravljati nobenih sprejemnih ali drugih dodatnih izpitov za izbiro kandidatov. Razlika med poklicno in splošno maturo glede študijskega vpisa je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse študijske programe: višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna matura pa v vse višješolske in visokošolske programe, ne pa tudi v univerzitetne. Če hoče poklicni maturant na univerzitetni študij, mora po opravljeni poklicni maturi uspešno opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo in s predmetom splošne mature ne omogočajo vsi univerzitetni študijski programi, velika večina pa; to je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis na visoke šole. Različni programi univerzitetnega študija zahtevajo takšen izpit iz različnih predmetov; tudi to je razvidno iz razpisa za visokošolski vpis. Za opravljanje izpita iz tega predmeta se mora kandidat prijaviti na gimnaziji v enakih rokih, kakor veljajo za prijavo k splošni maturi; to je istočasno s prijavo za poklicno maturo. Vse podatke o prijavi in opravljanju izpita iz tega predmeta lahko vsakdo dobi na gimnaziji.