Slednjič pa je razvoj dogodkov negotov tudi zato, ker vlada očitno ni bila sposobna izpolniti naloge, ki si jo je zadala sama. Po sklepu vlade naj bi namreč skupščina, istočasno z obravnavo predloga zakona o privatizaciji, obravnavala vse tri spremljajoče zakone. Med njimi je še posebej pomemben zakon o vzajemnih skladih. Namesto tega je skupščina v petek sicer prejela zakon o skladih, vendar je ta zaenkrat še delovno gradivo, ki je bilo skupščini posredovano le kot informacija o bodočem zakonu. Vrh tega je že iz bežnega preleta zakona razvidno, da gre za splošen zakon o vzajemnih skladih in investicijskih družbah, ki govori o ustanavljanju in načelih delovanja teh finančnih institucij nasploh, nič pa ne pove o načinu konstituiranja specifičnih vzajemnih skladov, ki bodo oblikovani kot del vladnega predloga privatizacije podjetij. Sklep, da vlada še danes ne ve, kako bo brezplačno razdelitev državljanskih delnic izpeljala, se vsiljuje sam od sebe. Sicer pa se temu ne gre čuditi: nobena izmed vzhodnoevropskih držav, ki si je podoben projekt »množične privatizacije« naložila z zakonom, ga do danes še ni izpeljala.