Ko je po večletnem vandranju po svetu leta 2002 prispel v Slovenijo, je nameraval ostati le krajši čas. A si je našel ženo, dom in prostor za ustvarjanje. Naša prestolnica se mu je tistikrat zdela zaspana, z leti pa je postala glasnejša, četudi je podalpska zvočna pokrajina še vedno daleč od navdiha. »Kot v večini mest tudi ljubljanski zvoki niso navdihujoči. Na splošno je glasba, ki jo vrtijo v lokalih, patetična. Kar ni kritika Slovenije, pač pa urbane kulture. Ko stopim na afriška tla, kjer se pogosto mudim, sem takoj navdihnjen, pa naj zaslišim pogovor med ljudmi ali tistih tisoč hreščečih škatel s tržnice, ki istočasno predvajajo vsaka svojo muziko.«