Za izpolnjevanje pogojev za zavrnitev registracije znamke po očki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 morata biti istočasno izpolnjena tako pogoj enakosti ali podobnosti znakov, kot pogoj enakosti ali podobnosti blaga oziroma storitev, pri čemer mora biti podobnost tolikšna, da obstaja verjetnost zmede v javnosti, vključno z verjetnostjo povezovanja s prejšnjo znamko. Pri presoji podobnosti znakov uporabljamo načelo celovite presoje, po kateri se podobnost ocenjuje glede na znak v celoti, ob upoštevanju najbolj razlikovalnih elementov, če jih je mogoče določiti. Presoja podobnosti vključuje vizualno, fonetično in pomensko analizo. Urad pri vizualni analizi ugotavlja, da je prijavljeni znak figurativni barvni znak, ki ga predstavlja napis „HUMAPOWER“, pri čemer črka „O“ predstavlja krog, ki vsebuje stilizirano podobo človeka. Dolžina besed se res razlikuje za dve črki, kar pa pri tako dolgih besedah ni bistvenega pomena, še posebej zato, ker je beseda „MANPOWER“ v celoti vsebovana v prijavljenem znaku „Humanpower“. Začetni črki „Hu“ v besedi „Humanpower“ po katerih se beseda razlikuje od znamke vložnika ugovora, ne vplivata na celoten videz besede v tolikšni meri, da bi jo povprečno pozoren potrošnik brez težav ločil od besede „manpower“, ki predstavlja znamko vložnika ugovora. V primeru besed „manpower“ in „humanpower“ gre pomensko za zelo podobni besedi. Tudi oblikovni elementi obeh znakov so si močno podobni. Obe besedi sta zapisani v velikih tiskanih črkah, pri čemer gre za običajni tipografiji. Oba znaka pa vsebujeta podobna slikovna elementa, ki sledita enakemu konceptu; gre namreč za krog, v katerem stoji stiliziran človek, ki na nek način ilustrira vsebino znakov, za barvno zapolnjen krog s svetlo figuro in za stilizirano podobo, ki predstavlja človeka. Obe figuri človeka sta sestavljeni iz kroga, ki predstavlja glavo, ločeno od trupa in obe imata razširjeni roki. Razlikujeta se le v položaju nog, ki so pri znamki „HUMANPOWER“ razširjeni, v znaki vložnika ugovora pa združeni v eno. Kroga s piktogramom imata sicer različen položaj, vendar gre za tako podobno konceptualno rešitev v oblikovnem in vsebinskem smislu, da bi potrošnik z veliko verjetnostjo znaka imel za dve različici in ju pripisal istemu izvoru. V danem primeru barve ne moremo upoštevati kot odločilen razlikovalni element, saj zaščita neke znamke v črno beli tehniki ne opredeljuje barve, v kateri se bo znak uporabljal na trgu, torej je možna uporaba katerekoli barve, vključno z oranžno. Ker med znamkama obstaja vel konceptualnih podobnosti kot razlik, obstaja velika verjetnosti, da bi potrošnik znaka med seboj zamenjeval in ju povezoval. Po mnenju urada so si primerjani znaki izrazito podobni tudi po pomenski plati; gre pravzaprav za enak pomen oziroma vsebino znakov. Besedna zveza „human power“ v angleškem jeziku pomeni človeško moč (angleško power [p?u?] = moč, sile, sposobnost (telesna in duševna); human [hjú: m?n] = človek, človeški; enak pomen pa ima tudi besedna zveza „man power“ (angleško man [mćn] = mož, človek, človeštvo). V obeh primerih gre torej za besedi, sestavljeni iz dveh pomenskih delov, pri čemer predstavlja zveza obeh besed pojem z enako vsebino. Pove namreč, da gre za „človeško moč“, kar je v povezavi z nekaterimi storitvami nekoliko pojasnjevalno in posredno nakazuje na vrsto dejavnosti (upravljanje z delovno silo, kadrovanje). V povezavi s temi storitvami si znak, ki ni direktno opisovalen, a nekako asociira na vrsto ponudbe, potrošnik hitreje zapomni, a je ravno zato manj pozoren na podrobnosti, zaradi česar obstaja še toliko večja verjetnost, da potrošnik ne bo opazil, da gre za dve različni znamki, dveh različnih ponudnikov sorodnih storitev. V spomin si bo vtisnil pomen in vsebino znaka, pri čemer ne bo pozoren na izrazne odtenke. Urad meni, da gre lahko za različne pomenske odtenke v različnih kontekstih in različnih besednih zvezah, ki vsebujejo besedi „man“ ali „human“, nikakor pa se ne strinja z trditvijo tožeče stranke, da bo slovenski potrošnik besedo „man“ v besedni zvezi „man power“ razumel le kot pojem „moški“, besedo „human“ v besedni zvezi „human power“ pa kot človek. Tožeča stranka povprečnemu potrošniku po eni strani pripisuje minimalno znanje angleškega jezika, pri čemer naj ne bi poznal enega od dveh povsem enakovrednih in običajnih pomenov besede „man“ (človek/moški), drugič pa mu pripisuje zaznavanje izraznih odtenkov, kot je agresivnost v besedni zvezi „manpower“ in človekoljubno moč v skovanki „humanpower“. Po drugi strani pa potrošniku, ki v besedi „man“ prepozna le pojem moški, besedna zveza „manpower“ ne more pomeniti delovne sile oziroma ne more biti opisovalna za delo, kot to navaja tožeča stranka. Urad meni, da bo slovenski potrošnik besedi „man“ in „human“ v povezavi z besedo „power“ dojel kot vsebinsko enaki ali vsaj zelo podobni, saj obe angleški besedi pozna kot pojma za človeka, ki ju bo v povezavi z angleško besedo „power“ v prvi vrsti razumel kot človeško moč, s pomenskimi odtenki pa se vsaj v smislu dojemanja blagovne znamke, v trenutnem stiku z obema znamkama ne bo ukvarjal. Urad meni, da znamka ne opisuje storitev, za katere jo imetnik uporablja, posebej ne slovenskemu potrošniku, in je urad v tem primeru ne bi registriral. Izpisi iz registriranih znamk, ki vsebujejo besedi „man“ ali „power“, pa ne povedo ničesar o razlikovalnosti besedne zveze „manpower“. Pri fonetični analizi urad ugotavlja, da se prijavljeni znak izgovarja kot „hjúm?n p?u?“, znak vložnika ugovora pa kot „mćn p?u?“. Ker besedi obeh znakov dojamemo kot sestavljeni dvopomenski besedi, ju tudi fonetično zaznamo v dveh delih – tudi tu namreč ne moremo mimo dejstva, da dojemanje pomena vpliva tudi na fonetično percepcijo znakov. Začetna dela besed se izgovarjata kot hjú:m?n oziroma mćn, pri čemer gre v pravilni angleščini v drugem zlogu besede human in v besedi man za razlike v izgovorjavi samoglasnika, ki pa jih slovenski potrošnik, ki ni še posebej jezikovno izobražen, verjetno niti ne zazna. Če primerjamo oba znaka kot celoti po zlogih, se torej razlikujeta zgolj v prvem zlogu oporekanega znaka, v zadnjih treh zlogih pa sta si enaka (hju-m?n-pa-ue oziroma mćn-pa-u?). Čeprav gre za različen prvi zlog obeh besed, ki mu navadno pripisujemo večji pomen, pa glede na tri enake zloge, ki mu sledijo oziroma sestavljajo znamko vložnika ugovora v celoti, lahko govorimo o določeni fonetični podobnosti znakov. Prijavljeni znak je torej vizualno in pomensko, do določene mere pa tudi fonetično, podoben znamkama vložnika ugovora. Znamke „HUMANPOWER“ ter „MANPOWER“ v besedi v običajnih črkah oziroma v figurativni obliki, so si podobni v tolikšni meri, da bi lahko prišlo do zamenjave med njimi, če bi z njimi označevali enake oziroma podobne storitve. Ta podobnost je tolikšna, da bi lahko povzročila zmedo pri potrošnikih, vključno z verjetnostjo povezovanja prijavljene znamke z znamkama vložnika ugovora.