Zunanji okvir domnevne nerazložljive višje sile spodbuja k iskanju vzrokov (odstopanje od tehnične popolnosti) in morebitnih neposrednih krivcev (zaradi malomarnosti). Celota nesreče, s katero je resničnost ujela katastrofična nadrealnost, znana iz avanturističnih filmov, pa je za širšo javnost nekaj nedojemljivega. Ne pomagajo primerjave z vojnami ali z letalskimi, avtomobilskimi in železniškimi nesrečami. Človekova tehnična civilizacija se je že privadila misli, da je transport povezan s tveganjem; sicer ga je mogoče zmanjšati, a »preostanek« kdaj pa kdaj povzroči polom. Tega, ki se je zgodil pod Kitzsteinhornom, nihče ni prišteval niti k preostankom tveganja. Učinek na družbo, ki si je za cilj postavila zabavo in ki o mejah človekovega odnosa z naravo še ne razmišlja rada, je zato toliko močnejši.