Podobnik: V našem sektorju menimo, da bi morala biti želja vseh, da bi bila slovenska igralniška industrija razvojno naravnana. Za to bi morali prestopiti meje vrtičkarstva in na stvari pogledati iz drugačnega zornega kota. Igralne salone bi morali sprejeti kot obogatitev igralniškega turizma in ne kot največje sovražnike. Na žalost ljudje že po naravi iščejo vzrok za svoj morebiten neuspeh drugod. Podjetje, ali je to tovarna pnevmatik ali igralnica, je organizem. Če se zna njegovo vodstvo poglobiti vase, laže najde rešitev iz krize. Če pa svojo energijo porabljajo za iskanje krivca v okolici, to ne koristi nobenemu, še najmanj pa njim samim. Iskanje vzroka za neuspeh igralnic v igralnih salonih je neumestno, kar dokazujejo tudi strokovne analize. Dr. Bole je v svoji analizi ugotovil, da igralni saloni v ničemer ne konkurirajo igralnicam, saj gre za popolnoma druge goste, zato bi morali na igralne salone gledati kot na komplementarno ponudbo. Z njegovo ugotovitvijo se strinjamo tudi mi v sektorju, ki lahko sproti spremljamo pravilnost njegovih trditev. Glede obdavčitve so igralnice na boljšem kot igralni saloni, saj mi na koncu plačamo več davka. Plačujemo koncesijsko dajatev in davek od prihodkov iz iger na srečo, kar je skupaj 38 odstotkov bruto ustvarjenih prihodkov. Igralnice so obdavčene manj in plačujejo le 33 odstotkov ali manj. Žive igre so obdavčene manj in tudi igre na igralnih avtomatih, ki stojijo v državnih igralnicah. Mislimo, da bi se morala vodstva igralnic vprašati, kako zadovoljujejo potrebe svojih gostov, kako so zadovoljni njihovi zaposleni, skratka, dobro bi se bilo ozreti vase. Poleg tega igralnice ponujajo pestrejšo ponudbo iger (in dodatnih dejavnosti), kar je vsekakor konkurenčna prednost pred igralnimi saloni. Mi si vsekakor želimo, da bi se igralnice uspešno razvijale.