Če so ustvarjalci televizijskih programov spregledali spremembe položaja žensk v zadnjem desetletju in so svoj navdih črpali iz tradicionalne preteklosti, pa zadnja dela vendarle ponujajo nekaj svežine. Predvsem so nadaljevanke preteklih dveh let (Vrtičkarji, TV Dober dan in Peta hiša na levi) komercialno usmerjene in hkrati tudi bolj gledljive od prejšnjih, marsikdaj močno »zateženih« televizijskih dram in filmov, katerih skupne točke so bile iskanje tolažbe v pijači, spolna nepotešenost, izbruhi norosti ter tragični konci. Nove oddaje so začele upodabljati odločnejše, aktivnejše in tudi bolj samostojne ženske like, ki pa se hkrati še vedno zelo pogosto pojavljajo v tradicionalnih poklicih. Res je tudi, da so pretežno moški ustvarjalci teh programov like tajnic, čistilk in gospodinj dopolnili z liki študentk in tako ženskam vsaj posredno obljubili svetlejšo prihodnost. Sprememba se pokaže že v Peti hiši na levi, ki nežni spol postavlja v enakopravni oziroma celo v močnejši položaj od moškega. V tej kratki nanizanki ženske kot v matriarhatu prevladujejo v družini in očitno napovedujejo novo usmeritev slovenskega igranega televizijskega programa.