Res je, pravimo, da v urah samote pogovor in človeška bližina bolj pomagata kot še tako dober aspirin in pomirjevalo in da ranjeni duši nič ne koristi bolj kot to, da se odpre, zjoče in čaka, da ji kdo obriše solze, dokler se ne posuše. A kadar to iskanje tolažbe, stokanje duše in čakanje, da nekdo obriše solze, postane navada, se spremeni v vrtenje v začaranem krogu in nasprotje tistega, kar naj bi doseglo. Ne živimo zato, da jokamo in stokamo. V redu, jok, ampak ne večni jok! V redu, občutek, da si pozabljen in sam, ampak ne večno pozabljen in ne večno sam!

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pravimo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
urah ura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
samote samota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pogovor pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
človeška človeški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
bližina bližina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
pomagata pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, dvojina
kot kot podredni veznik
še še členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dober dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
aspirin aspirin samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
pomirjevalo pomirjevalo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
ranjeni ranjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
duši duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ne ne členek
koristi koristiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
bolj bolj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odpre odpreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zjoče zjokati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
čaka čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
obriše obrisati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
solze solza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
dokler dokler podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
posuše posušiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
A a priredni veznik
kadar kadar podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
iskanje iskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
tolažbe tolažba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
stokanje stokanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
duše duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
čakanje čakanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
nekdo nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
obriše obrisati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
solze solza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
navada navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spremeni spremeniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
vrtenje vrtenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
začaranem začaran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
krogu krog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
nasprotje nasprotje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
tistega tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
doseglo doseči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Ne ne členek
živimo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
jokamo jokati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
stokamo stokati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
V v predlog; mestnik
redu red samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
jok jok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ampak ampak priredni veznik
ne ne členek
večni večen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
jok jok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
redu red samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
pozabljen pozabljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ampak ampak priredni veznik
ne ne členek
večno večno splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabljen pozabljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
ne ne členek
večno večno splošni prislov; nedoločena stopnja
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar