Na tem mestu se mi zdi primerno omeniti tezo Stephena E. Toulmina, v skladu s katero se je modernost generirala na dva načina: na znanstveni način, ki temelji na dejstvih, in na humanistični način, ki daje prednost vrednotam; v naši družbi je zmagal prvi. Prevlada znanstvenega načina razlaganja stvarnosti je postavila univerzalno, objektivno racionalnost za temelj družbenih dogovorov, čeprav je humanistično stališče bolj naklonjeno iskanju soglasja med vpletenimi. Ko govorimo o sedanjosti in prihodnosti krajin, moramo brez pomislekov poseči po humanistični metodi. Če razumemo vodenje in upravljanje kot zmožnost družbenega sistema, da najde in ustvarjalno sooči med seboj grožnje ter ugodne priložnosti, je to pravi pristop do obravnavanja krajin oziroma oblikovanja teritorija. Joan Prats, direktor Mednarodnega inštituta za vodljivost (International Institute for Governability), ugotavlja, da je stopnja učinkovitosti vodenja odvisna od kakovosti institucionalnega tkiva, kakovosti izbranih politik, javnega menedžmenta in voditeljev. Torej je to, kar iz teritorija lahko nastane, odvisno od naštetih dejavnikov. Ko želimo izdelati nov model vodenja, moramo iti skozi faze učenja in odvajanja, se znebiti bremen neprimernih paradigem. Pridobiti moramo znanja, ki ustrezajo novemu načinu dela. S stališča krajine bi bilo potrebno preoblikovati naslednje vidike: - Navada, po kateri biosfero delimo na dve popolnoma ločeni področji (naravo in človeštvo), se mora umakniti bolj vključujočemu pogledu, ki šteje človeštvo za neločljivi del narave. - Pogled na krajino kot statični, estetski element, ki se vztrajno upira kakršnikoli spremembi, mora nadomestiti prepričanje, da je krajina dinamična kategorija, katere bistvena lastnost je stalno preoblikovanje, čeprav časovni horizont sprememb presega spomin posameznika. Tako moramo vse, kar nam omogoča delovanje, presojati kot »glokalno«, povezano v omrežje, sprejeti negotovost in upoštevati kompleksnost, obenem pa proizvajati vedno aktivno znanje. Imamo zmožnost (v nerazviti obliki), da smo samozadostni, da predvidimo prihodnost in da izgradimo bolj zdravo družbo. Vera v našo