Na okrogli mizi so umetniki v zanimivi diskusiji poskušali priti do odgovora kakšen je namen umetnosti ter kakšno korist predstavlja predvsem običajnim ljudem v običajnem življenju. Dr. Muhovič je poudaril paradoksen fenomen, ki spremlja umetnost že od nekdaj. Po eni plati je umetnost resen proces, celo vrhunec kulture, po drugi plati pa služi le za zabavo in je potrata. Kot opozarja dr. Muhovič, pa je vprašanje kako ta, tako različna pogleda na isto stvar, uskladiti. Udeleženci diskusije so se vsekakor strinjali, da umetnost ima veliko korist, tako za samega ustvarjalca, ki v svojem ustvarjanju išče smisel, kot tudi za vsakega človeka, ki si vzame čas, da umetnost oziroma umetnino začuti, se ji preda. Prišli so do zaključka, da je iskanje smisla zagotovo najvišja stopnja koristnost umetnosti, zelo koristna pa je tudi v vsakdanjem življenju, saj človeka spodbudi, da predmet ali segment narave, ki ga v vsakdanji rutini sploh ne zazna več, skozi umetnikovo stvaritev znova opazi, ali celo vidi s povsem drugega vidika. Z razvijanjem diskusije so prisotni opozorili tudi na problematično vlogo umetnosti v šolah, ki zaradi političnih interesov ne zmore prevzeti položaja, ki bi ji upravičeno pripadal. Ob koncu pogovora je Alojz Zavolovšek, akademski slikar iz Mozirja ter redni udeleženec ex-tempora izpostavil citat dr. Muhoviča iz njegove zadnje knjige Umetnost in religija, ki je zaokrožil skupna iskanja udeležencev tokratne okrogle mize: »Umetnina je tudi nekakšen cvet, zgostitev naše potrebe, da celovito doživimo svet v sebi in sebe v svetu. Je maksimalna ekonomija izraznih sredstev, ki človeka s svojo zgoščenostjo nagovarja bolj intenzivno kot druge stvari v okolju, tudi če nimamo nekega posebnega odnosa do nje. Še zlasti intenzivno pa je doživetje takšnega nagovora takrat, kadar je človek kulturno usmerjen k umetnini, ker nosi nek poseben pomen za njegovo individualno duševno in družbeno bistvo.«