V Indiji, v hindujskih in tudi muslimanskih družinah, si večina mladih še vedno ne izbira partnerja sama, temveč to zanje počno starši in astrologi. Starši pošljejo enemu izmed tisočih astrologov, ki so specializirani za iskanje in združevanje parov, rojstne podatke otrok in iskanje se začne. Na podlagi podatkov primerja in poskuša najti najboljšo »kombinacijo«. Ko se mu zazdi, da jo ima, obvesti starše in jim pošlje podatke o možnem življenjskem partnerju njihovega otroka. Starši jih skrbno preučijo in če so zadovoljni, navežejo stik z družino. Sprva sami, brez navzočnosti mladine. Ko presodijo, da je družina bodočega zeta ali snahe vzorna in zdrava, je tudi mladim dovoljeno, da začnejo komunicirati med sabo: ne osebno, temveč le s pismi ali po elektronski pošti. Šele pozneje zasveti zelena luč za prvo srečanje, ki je do poroke navadno tudi zadnje.