Leta 1991 je Evropski parlament podelil nagrado za človekove pravice kosovskemu Albancu Ademu Demaçiju, rojenemu leta 1936 v Prištini, in tako izrazil priznanje človeku, ki je velik del svojega življenja (1958–1990) preživel v zaporu, ker se je zavzemal za pravice Albancev na Kosovu. Toda zapor Demaçija ni strl: še naprej je povzdigoval svoj glas in oznanjal resnico o srbskem zatiranju dveh milijonov Albancev na Kosovu. «Svobodna beseda je prvi, nujni korak na poti k demokraciji. Brez svobodne besede ni dialoga, brez dialoga ni iskanja resnice in brez resnice ni napredka.» Po izpustitvi je Adem Demaçi prevzel vodstvo Sveta za obrambo človekovih pravic in svoboščin. Od 1998 do 1999, v času srbske ofenzive, je bil politični predstavnik Osvobodilne vojske Kosova. Od konca vojne se posveča predvsem etnični spravi in vrnitvi beguncev. Predsedoval je Odboru za medsebojno razumevanje, strpnost in sožitje, katerega člani so predstavniki vseh kosovskih etničnih skupin, «ker Kosovo pripada vsem in ker želimo živeti v svobodni, demokratični in večnarodnostni družbi».