Če velja, da je politika ustvarjanje skupnega dobrega, kjer se išče najboljše rešitve za čim širši krog ljudi, je nekaj narobe, če v politiki žensk ni ali pa če jih je malo. Kako lahko rečemo, da gre za skupni interes, za neko skupno dobro, če je pri ustvarjanju ali iskanju rešitev sodelovala samo ena polovica človeštva, druga polovica pa je bila izključena? Težko je zagovarjati tezo, da lahko moški odločajo tudi v imenu žensk. Ali da lahko belci odločajo tudi o vseh drugih. Gre za tipična vprašanja, povezana s predstavljanjem različnih interesov.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
politika politika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ustvarjanje ustvarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
skupnega skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
dobrega dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
išče iskati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
najboljše dober splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, množina, tožilnik
rešitve rešitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
širši širok splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, mestnik
krog krog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
narobe narobe splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
v v predlog; mestnik
politiki politika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
žensk ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
če če podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
skupni skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
interes interes samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
za za predlog; tožilnik
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
skupno skupen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
dobro dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
ustvarjanju ustvarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
iskanju iskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
rešitev rešitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
sodelovala sodelovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
samo samo členek
ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
polovica polovica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
človeštva človeštvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
polovica polovica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
izključena izključen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zagovarjati zagovarjati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
tezo teza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
moški moški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
odločajo odločati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
imenu ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
žensk ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Ali ali priredni veznik
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
belci belec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
odločajo odločati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
o o predlog; mestnik
vseh ves celostni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
drugih drug samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
tipična tipičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
povezana povezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
predstavljanjem predstavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
interesov interes samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar