Predvsem v drugi polovici lanskega leta smo dobili več pritožb. Očitali so nam, da s svojimi sporočili in obvestili za javnost, v katerih ob opisovanju dogodka navajamo tudi začetnice osebnih imen, starost in območje bivanja osebe, ki je udeležena v opisu dogodka, omogočamo razkritje njihove identitete v javnosti ter s tem kršimo zakone in njihovo pravico do zasebnosti. Napovedanih je bilo tudi nekaj tožb. Zato smo decembra lani organizirali strokovni posvet delavcev policije, ki so zadolženi za stike z javnostjo, na katerem smo inšpektorju za varstvo osebnih podatkov predstavili vsebino našega poročanja medijem in naše zagate pri iskanju ravnovesja med pravico javnosti do obveščenosti in pravico do zasebnosti. Ker je inšpektor ocenil, da dosedanji način pisanja naših sporočil in obvestil za javnost, torej tistih, v katerih uporabljamo že prej omenjene osebne podatke, omogoča prepoznavo oseb v okolju in lahko pomeni kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov, nam je priporočil, da spremenimo način obveščanja medijev oziroma javnosti. Sklenili smo, da v naših poročilih in obvestilih, razen takrat, ko bomo za to imeli zakonsko podlogo, podatkov, ki bi lahko prispevali k prepoznavi osebe v policijskem postopku, ne bomo zapisovali, je policijsko odločitev utemeljil Miran Koren, tiskovni predstavnik policije.