Ali delo ali demokracija - Del demonstrantov, ki so šli v torek na ulice, je protestiral proti političnemu vedenju lokalne vlade, predvsem predsednika Tung Chee Hwaaja. Počasno odzivanje na izbruh epidemije sarsa, njegov strah, da bo z odločnejšimi ukrepi užalil Peking, in nenehno iskanje ravnovesja med interesi LR Kitajske in Hongkonga so pripeljali do tega, da veliko tukajšnjih prebivalcev zahteva njegov odstop. To se seveda ne bo zgodilo, ker predsednika lokalne vlade v bistvu imenuje centralna kitajska vlada. Njena strategija je očitno ta, da s podporo Tungu nadaljuje koalicijo z velikimi hongkonškimi kapitalisti, katerih interes je prav tako trdnost in čim manj demokracije, in da si pridobi naklonjenost hongkonškega prebivalstva. Najmanj odgovorov pa bo dobil tisti del demonstrantov, ki so odšli na ulice zato, ker jim ali grozi, da bodo izgubili delo, ali pa so že brezposelni. Ko so Britanci odšli iz kolonije, so za seboj pustili 2,2-odstotno brezposelnost. Za dvig brezposelnosti na 8,3 odstotka nihče ne krivi Kitajske - najprej je bila kriva azijska finančna kriza, nato splošno pešanje gospodarske rasti v svetu, zdaj pa krivdo pripisujejo sarsu. Hongkonžani so šli na ulicah, ker je čedalje manj odgovorov na sedanja vprašanja. »Ali delo ali demokracija,« bi rekli tajkuni. Tudi ta alternativa je eden od razlogov, zaradi katerih bivša britanska kolonija ne praznuje konca kolonialne oblasti, ampak protestira zaradi vsega, kar se ji dogaja v objemu domovine. Z. B.