Kot sem že napisal, je bilo veslanja ogromno. Ni pomembno, ob kateri uri je udaril krap, v večini primerov smo šli v čoln in odveslali do boj. Tudi ob 2 h ponoči. Prav tako smo veslali ob trganju, pri navijanju sistema ali pri iskanju prostora za boje. Posadke so bile največkrat Jasmin - Stane in Boštjan - Jasmin in Boštjan - Stane. Gorana je po 3 dneh zmanjkalo. Nismo vsi Čopi in Špiki. Posadke so bile včasih s krmarjem (ob utrujanju ribe iz čolna) ali pa brez. Torek in sreda sta bila najtežja. Veslanje čez dan, veslanje ob 23 h, ob 2 h zjutraj in ob 4 h zjutraj in ob 6 h zjutraj in nato še čez dan. V sredo zvečer sem ob 21. uri zaspal kot top in se zbudil ob 8. uri zjutraj. Niti jaz niti Jasmin se nisva razburjala, ker je bila noč brez prijemov. Ker je Goran prejšnje dni malo »zabušaval«, je pač več veslal zadnjo noč, ko je imel 3 prijeme.