Šele zdaj pride na vrsto poanta. Takoj po razglasitvi sodbe dvanajsterici je vodstvo Socialistične delavske stranke Španije izdalo dokument v desetih točkah, ki ga je predstavil generalni sekretar Joaqin Almunia. Gre za pravo vojno napoved, in to kar vsem po vrsti: vladni ljudski stranki, komunističnim voditeljem, medijem in - seveda - vrhovnemu sodišču. Mediji naj bi brutalno pritiskali na sodišče, da bi zlomili njegovo neodvisnost in nepristranost. "Spoštujemo razsodbo, vendar se z njo globoko ne strinjamo, saj smo trdno prepričani, da ni v njej najmanjšega dokaza za krivdo obtožencev, ki bi jih sodišče moralo razglasiti za nedolžne." Sekretar Almunia je zagrozil, da bo šla socialistična stranka do konca v iskanju pravice, vse do sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Nasploh pa je bil celoten proces spočet in speljan z enim samim ciljem: spraviti socialistično stranko z oblasti. Glavna tarča je bil seveda Felipe Gonzales. "Obračun z njim je bil obračun s štirinajstimi leti socialistične vlade, z najbolj bleščečim obdobjem sodobne španske zgodovine." In potem je sekretar Almunia sklenil: "Zakaj naj bi imeli dvojna merila? Zakaj naj bi bili samo mi odgovorni? Mi nismo organizirali procesa proti frankizmu, niti proti t. i. demokratični 'tranziciji', čeprav vsi vedo, kaj se je dogajalo pred in med 'tranzicijo'. Nočemo plačati celotnega računa za vse, če pa že plačujemo, naj bodo vsi odgovorni."