Nikoli si nisem mislila, da bom morala kdaj koga tožiti, saj je to v nasprotju z mojimi načeli, ker živim pošteno in razumsko, upoštevam vse norme in vsako drugačnost, se izogibam konfliktom in situacijam, ki lahko povzročijo nevšečnosti. A se mi je kljub temu zgodila krivica, ki je ne morem preboleti kar tako. Deset let sem delala na odgovornem delovnem mestu, uspešno, in za to sem dobivala tudi priznanja. Pred letom pa so v mojem oddelku zaposlili mlajše dekle, diplomirano in brez izkušenj. Prav kmalu je dobila položaj moje pomočnice. Že takrat sem se slabo zapisala pri nadrejenih, ker nisem soglašala z njeno nastavitvijo. V tem letu so se nesoglasja med menoj in enim izmed direktorjev samo še stopnjevala. Dolgo nisem vedela, da je vmes ona, in ko sem zvedela, da z njim ljubimka, in mu to tudi očitala, saj ta odnos očitno vpliva na delo, sem bila odstavljena z delovnega mesta. Čez noč, obvestil pa me je po elektronski pošti. Ko sem vztrajala, da se morava pogovoriti, me je sprejel kar med vrati in me odpravil s ploho očitkov, pravzaprav samih laži o mojem delu ter odnosu. Zahteval je, da pospravim svojo mizo in se preselim v oddelek, ki ne ustreza moji kvalifikaciji, ali pa naj »popokam in grem«. S tem me je moralno in profesionalno diskvalificiral in tega preprosto ne morem sprejeti. Odločila sem se, da se bom borila za svoje pravice na sodišču, saj v tem podjetju ne bom prišla do pravice, pa čeprav vsi poznajo resnico, a se noče nihče postaviti na mojo stran. Žalostna sem, ker so mi s tem vzeli vso vero v pravičnost. Sem v letih, ko še vse lahko začnem na novo, a se bojim, da bom zgubila z iskanjem pravice toliko energije, volje in časa, da mi jih ne bo ostalo za kaj drugega. Prosim, svetujte mi!