policije, se pomerili v biatlonu ter spoznali prizorišče največjih bojnih delovanj v visokogorju, ko so obiskali Kobarid z okolico in tamkajšnji muzej. Potek tabora je predstavil vodja učne enote, višji štabni vodnik Robert Rotar, sicer pripadnik 17. bataljona vojaške policije. Program tabora je bilo razdeljen na teoretični del in praktični del, s poudarkom na slednjem. Izvajanje tečaja je potekalo v angleščini in je od vseh udeležencev zahtevalo aktivno sodelovanje pri razpravi ter izmenjevanje izkušenj. Udeležencem tabora je med drugim predaval tudi podčastnik hrvaške vojske, ki trenutno opravlja delo v skupni podčastniški šoli NATO (JMTT - Joint Mobile Team for Training) v Bruslju. Prav uporaba angleščine kot delovnega jezika je po njegovih besedah predstavljala dodaten izziv, obenem pa dobro pripravo na morebitno delovanje v večnacionalnih enotah. Višji štabni vodnik Robert Rotar ni skoparil s pohvalami na račun udeležencev. Pritrdil je mnenju vodje tabora, da so bili vsi udeleženci zelo izkušeni podčastniki, kar je omogočalo izvedbo programa na zelo visoki ravni. Sam se je lani udeležil zimskega in letnega tabora in je letošnji tabor ocenil kot nadgradnjo lanskega. Uspešna izvedba dogodka, na katerem so s pridom izkoristili lanskoletne izkušnje, pa bo še povečala prepoznavnost podčastniškega zbora Slovenske vojske. Praktični del usposabljanja je predstavljal pohod na področje Viševnika, kjer so se udeleženci premikali na turnih smučeh ali z uporabo snežnih derez. Med premikom so tako spoznavali, kakšne so »zakonitosti« gibanja po strmem terenu, ki je pokrit s snegom ali celo poledenel. Nekaterim udeležencem, ki niso imeli večjih izkušenj z gibanjem v gorah oziroma po snegu, je vzpon po globokem snegu predstavljal precejšen napor. Na delovnih točkah pa so spoznavali, kako izdelati snežni prerez (s katerim se preveri stabilnost snežne podlage in posledično oceni nevarnost snežnega plazu), kako se varno ustaviti s pomočjo cepina in iskanje ponesrečenca s pomočjo varnostnega oddajnika - lavinske žolne. Usposabljanje so izvajali in nadzorovali inštruktorji Gorske šole SV. Predvsem izdelava snežnega prereza je med udeleženci požela veliko zanimanja: vsi so se strinjali, da je pri delovanju v gorah smiselno spremljati vremenske razmere in preveriti stanje snežne odeje. Inštruktorji so prikazali dve metodi izdelave: pri eni zadostuje že posameznik, pri drugi pa skupina vojakov. Po končanem povratku v dolino so si udeleženci za sprostitev privoščili krajšo smuko po bližnjem smučišču ter se seznanili z namenom in delovanjem lavinske žolne. To je oddajnik, ki si ga posameznik pritrdi na pas in nenehno oddaja radijski signal. Če koga v odpravi zasuje snežni plaz, je aparat mogoče uporabiti tudi za iskanje pogrešanega oziroma določanje njegove lokacije pod snegom. Udeleženci so bili z pridobljenim novim znanjem zelo zadovoljni, saj nihče izmed njih doslej ni imel posebnih izkušenj z gorskim bojevanjem. Anže Barle