arl Gustav Jung je bil človek paradoksov. Po eni strani neusmiljen individualist in ekscentrik je bil po drugi strani za mnoge utelešenje arhetipskega modreca iz lastnih sanj. Osnovnih prijemov psihoanalize se je učil pri Freudu, se z njim po sedmih letih razšel in nenavadno pot iskanja odgovorov nadaljeval sam. Vedno je stremel k temu, da bi hodil po lastni poti. Če je to pomenilo, da je s svojimi teorijami vznemiril okolico, mu je to prej godilo, kot da bi ga motilo. »Biti povprečen,« je zapisal v avtobiografskem delu Spomini, sanje, misli, »je cilj tistega, ki se ne more osvoboditi strahov.« Kljub temu da je Jung samega sebe imel za znanstvenika, ki prisega na preverljivo in eksaktno, je življenje posvetil raziskovanju izmuzljivih pojmov – podzavesti, sanj in simbolov, celo religioznega in ezoteričnega. Pretirano znanstveno-