"Iskanje lokacije za bioplinarno je zahtevno, predvsem ko gre za tako imenovano industrijsko bioplinarno, ki temelji na kofermentaciji različnih surovin oziroma substratov. Ti se vozijo od vsepovsod, tehnološki koncept bioplinarne pa je prej kompleksen kot ne, zato so tudi emisije iz takšnih naprav večje. Za večje naprave je treba izdelati presojo vplivov na okolje, ki - seveda če je korektno narejena - , pokaže, ali so emisije bioplinarne prekomerne ali ne. Manjše bioplinarne, ki predelujejo ostanke kmetijske proizvodnje, denimo hlevski gnoj in gojeno biomaso iz dosevkov, večinoma ne povzročajo težav za okolje, saj so emisije pri teh napravah minimalne," razlaga Roland Tušar, direktor področja za ekologijo in energetiko v družbi GH Holding. Tušar dodaja, da je bioplin kot obnovljivi vir energije za okolje manj škodljiv način pridobivanja energije, saj je ogljikov dioksid nevtralen in zmanjšuje energetsko odvisnost od uvoženih virov energije. "Uporaba bioplina kot energenta je praktično neomejena. Na lokalni ravni, v podeželskih okoljih, so bioplinarne nadvse primeren sistem za pridobivanje toplotne in električne energije kakor tudi odličnega organskega gnojila. Organska gnojila porabimo na poljih, s čimer zmanjšamo potrebo po mineralnih gnojilih. Z vnosom organskih gnojil debelimo humusno plast zemlje, kar ima mnogo pozitivnih učinkov," še pojasnjuje Tušar.