Slovenija bo s takim razpletanjem veterinarskega gordijskega vozla, ki mu zaradi silnih nasprotij znotraj stroke doma ni kos, še enkrat razkrila svojo majhnost v najširšem pomenu. Zato ob številčno močnem zastopstvu, ki se odpravlja v Bruselj, tudi ni mogoče preslišati komentarjev malo bolj poučenih in v domače zdrahe poglobljenih ljudi, da se bomo Evropski uniji pokazali precej čudno. S prispodobo, da bomo videti kot nekakšna kamerunska ali še bolj eksotična država, pa lahko samo zardevamo. Zlasti ker je naivno misliti, da bomo s svojim unikatnim modelom organiziranosti in zakonske ureditve odgovornosti, ki zagotovo ni taka, kot jo predpisuje EU - to se ob sedanjih razmerah iskanja krivcev za površnosti in packarije, o katerih pišejo v svojem poročilu veterinarski inšpektorji EU po ogledu naših obratov za predelavo rdečega mesa, že jasno kaže - prepričali evropske izvedence, da so premalo poučeni o dogajanju pri nas. Da je organiziranost veterinarske službe, takšna, kakršno imamo zdaj, namreč kar pravšnja, le da jim je bila ob pregledu njihovih inšpektorjev neustrezno predstavljena in da morda zato marsikaj od zapisanega v poročilu ne drži. Smo torej nekaj posebnega v evropskem prostoru in to pač kaže upoštevati tudi v prihodnje. Taka razmišljanja je bilo ob poskusih razčlenjevanja zadnjega dogajanja v tako imenovani mesni aferi dovolj glasno slišati tudi na seji parlamentarne komisije za evropske zadeve, ki je to problematiko premlevala kar tri dni zapored.