Čuk se je v globalu strinjal s sogovorniki, pritrdil je na primer tudi njihovim zamislim o obveznem licenciranju nepremičninskih upravnikov (saj tudi ta dejavnost postaja čedalje kompleksnejša in zahtevnejša, se globalizira). Hkrati pa jim je položil na srce, da bi bilo dobro umiriti žogico. In v mediatorski maniri dodal: »Všeč mi je, da vidim v vašem združenju strpnost, vztrajnost, potrpežljivost in nekonfliktnost. Izkušnje namreč kažejo, da se potem, ko se izživijo posamezni ozki zasebni, pa tudi politični interesi, člani zatečejo v iskanje konsenza in kompromisa. Nenazadnje je zbornica mehanizem za usklajevanje interesov na dolgi rok.« Kasneje, v neformalnem pogovoru, pa je Čuk malce popustil diplomatske vajeti in se retorično vprašal, kakšen je pravzaprav motiv ministra Kopača, da ustanavlja nove samostojne zbornice. Da to ni nemara njegov zasebni projekt?!