Če obstajata, idealno vzeto, dva tipa volilnega sistema (dejansko pa je med njima cela vrsta kombiniranih sistemov in učinkov), potem je značilnost večinskega sistema (ali sistema s pretežno večinskim učinkom) koncentracija moči in s tem načelne eksekucijske zmožnosti vlade, značilnost proporcionalnega (ali kombiniranih sistemov s proporcionalnim učinkom) pa je iskanje konsenza in kompromisa. Ključna posledica tega dejstva je vpliv na generalno razumevanje in definiranje demokracije v neki deželi. V postkomunističnih tranzicijskih deželah je to še zlasti pomembno, saj se okvir politične kulture šele vzpostavlja. Zato je za mlade demokracije zelo pomembno, ali se politične odločitve in politična volja artikulirajo kot dogovor ali kot diktat večine, ki je v praksi sistemov z večinskim učinkom najpogosteje diktat manjšine volilnega telesa in reprezentiranih strank, ki so s pomočjo volilnega sistema dosegle večinsko zastopanost v parlamentu. Čeprav so temeljni učinki večinskega sistema kritizirani tudi v zahodnem svetu (in tendence reform gredo dosledno v smeri od večinskega k proporcionalnemu učinku kombiniranih sistemov), je pokazal vse možne posledice šele v tranzicijskih deželah. Dežele, ki imajo večinski sistem ali kombinirani sistem z večinskim učinkom, so praviloma (Madžarska je gotovo izjema) res stabilne, kot bi rekel Janez Janša, vendar pa ta stabilnost pomeni predvsem stabilizacijo samovolje, ki jo učinek volilnega sistema omogoča. Prvi, prej značilni kot izjemni primer takšne situacije je Hrvaška, ki je leta 1990 začela z večinskim sistemom in ga reformirala v kombiniranega z večinskim učinkom. Na volitvah 1990 je HDZ kot najmočnejša stranka zbrala 42,3 odstotka proporcionalnih glasov in zasedla 68,8 odstotka mandatov, naslednica zveze komunistov kot druga najmočnejša stranka s 35,3 odstotka glasov pa 25 odstotkov sedežev. Leta 1992 je HDZ nabrala 44,7 odstotka glasov in 61,6 odstotka sedežev, HSLS kot druga najmočnejša stranka pa 17,7 odstotka glasov in 9,4 odstotka sedežev, leta 1995 HDZ 45,2 odstotka glasov in 59,1 odstotka sedežev, kot druga pa spet HSLS 11,6 odstotka glasov in 9,4 odstotka sedežev. Učinek je očiten. In četudi različne izvedbe volilnih sistemov z večinskim učinkom povzročajo različno stopnjo disproporcionalnosti (pokritosti odstotka mandatov z odstotkom glasov), je negativni učinek univerzalen.