Barrosova prenovljena lizbonska strategija je odgovornost za reforme porazdelila med članice in unijo; ne dela se več od zgoraj navzdol. V članici naj bi lizbonski proces koordiniral "gospod Lizbona". Glede na to, da je vladna služba za razvoj odgovorna za spremljanje reform, je to imenovanje logično. Med slovenskim predsedovanjem v letu 2008 se bo končal prvi triletni cikel prenovljene lizbonske strategije. Na spomladanskem vrhu sveta EU, ki mu bo predsedovala Slovenija, bomo sprejemali smernice za naslednji triletni cikel, zato je bila lizbonska strategija identificirana kot ena ključnih tem našega predsedovanja. Seveda si ne moremo domišljati, da bomo Slovenci postavljali te smernice, imeli pa bomo pomembno vlogo pri pripravi dokumentov, usklajevanju s članicami, iskanju kompromisov ... Torej bo to izziv, da postopke dobro speljemo, pa tudi priložnost, da plasiramo kakšno svojo idejo oz. poudarek. Treba bo dobro presoditi, kakšni so pogledi članic in Bruslja na posamezne probleme – kako iskati ravnotežje med socialo in podjetnostjo, med koordinacijo in subsidiarnostjo pa med velikim in majhnim Brusljem. Pogovore na to temo sem že začel. Prav v teh dneh so v Ljubljani predstavniki evropske komisije.