raj navzdol. V članici naj bi lizbonski proces koordiniral »gospod Lizbona«. Glede na to, da je vladna služba za razvoj odgovorna za spremljanje reform, je to imenovanje logično. Med slovenskim predsedovanjem v letu 2008 se bo končal prvi triletni cikel prenovljene lizbonske strategije. Na spomladanskem vrhu sveta EU, ki mu bo predsedovala Slovenija, bomo sprejemali smernice za naslednji triletni cikel, zato je bila lizbonska strategija identificirana kot ena ključnih tem našega predsedovanja. Seveda si ne moremo domišljati, da bomo Slovenci postavljali te smernice, imeli pa bomo pomembno vlogo pri pripravi dokumentov, usklajevanju s članicami, iskanju kompromisov ... Torej bo to izziv, da postopke dobro speljemo, pa tudi priložnost, da plasiramo kakšno svojo idejo oz. poudarek. Treba bo dobro presoditi, kakšni so pogledi članic in Bruslja na posamezne probleme – kako iskati ravnotežje med socialo in podjetnostjo, med koordinacijo in subsidiarnostjo pa med velikim in majhnim Brusljem. Pogovore na to temo sem že začel. Prav v teh dneh so v Ljubljani predstavniki evropske komisije. O tem, da je resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 potrebna, ste že govorili. Kje vidite svojo vlogo pri tem, da se bi ti projekti zares uresničili? Z resolucijo je država postavila okvir za svoja razvojna prizadevanja za zelo dolgo časovno obdobje. Edino, kar je zanesljivo pri tem, je, da danes ne vemo, kaj vse bi bilo pametno početi leta 2023, zato je na resolucijo treba gledati kot na živ dokument, ki se bo v tem času gotovo spreminjal. Zelo dobro pa je, da imamo dokument, načrt, ki onemogoča, da bi kar na pamet dajali državni denar zdaj sem, zdaj tja. Tak dokument zelo poveča transparentnost trošenja davkoplačevalskega denarja in je, kolikor vem, prvi po osamosvojitvi. Resolucija pa je pač resolucija, to je seznam prihodnjih projektov, ki pa morajo projekti – v smislu investicijske naloge – šele postati. Nekateri napredujejo bolje, nekateri slabše. Nekateri so premalo ambiciozni, nekateri preveč. Izbrati bo treba med konkurenčnimi projekti, morda kak projekt črtati, kakšnega dodati. Vloga vladne službe za razvoj je v tem, da skrbi za koordinacijo projektov, za transparentno izbiro podprojektov, pomaga pri projektnem vodenju in seveda predvsem pri vseh nadgradnjah tega dokumenta. Kaj mora država po vašem mnenju narediti za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva? Svobodni podjetniki so najboljši mehanizem za konkurenčnost gospodarstva in gospodarsko rast; država mora postaviti tak pravni okvir, ki jim to svobodo daje. Svoboda pa pomeni, da razpolagaš s tem, kar zaslužiš, in da si svoboden pri sprejemanju poslovnih odločitev, ker tudi pomeni, da imaš med čem izbirati. Če država podjetjem pusti razpola-