Sklenil sem približno devet tednov posvetovanj z enajstimi severnoirskimi političnimi strankami. Ocenjujem pa, da so stranke, ki so za sporazum, iskrene. Pripravljene so se pogovarjati v dobri veri, zahtevajo severnoirsko devolucijo (proces ustavnopolitične decentralizacije v Britaniji, ki jo je letos sprožila Blairjeva laburistična vlada in v okviru katerega je Škotska dobila parlament, Wales pa skupščino) in razorožitev polvojaških skupin, je bilo edino meso Mitchellove izjave pred odhodom iz Londona v Washington, kjer ga je čakal še sestanek s Clintonom, ki je tudi vložil veliko časa in prestiža v severnoirski mirovni proces. V ponedeljek se Mitchell vrača na Severno Irsko, nekaj dni kasneje pa naj bi predstavil svoje poročilo o posvetovanjih in predlogih za iskanje izhoda iz slepe ulice. Če je soditi po Mitchellovi redkobesednosti, je reševanje krize severnoirskega mirovnega procesa približno tam, kjer je bilo pred devetimi tedni, ko je začel svoj pregled. Zdravila za rešitev edinega nerešljivega problema pa ni. Ta je enak, kot je bil: vodilna protestantska stranka Ulstrski unionisti, ki jo vodi David Trimble, noče deliti oblasti s katoliško republikansko stranko Sinn Fein, dokler Ira ne bo začela polagati orožja.