prejšnjih, bolje rečeno sklop sintez. Vsaka od sintez je sinteza subjektivnosti. Pripadnost in samostojnost sta antitezi, akcija in subjektivnost sinteza med obema, ki je možna ali celo nujna, kajti dejavna subjektivnost je možna le s skupno akcijo. In spet sta antiteza nesmisel in zabava. V tem ansamblu igra zadnjo možnost zatočišča in garanta sebe skrb zase. Sklop spolno in etnično specifičnih potreb bi morda sodil prav v ta sklop. Mogoče je prav odsotnost registra naravnega okvira pri obskurnih sklopih tudi razlog, da jih po navadi ne obravnavamo kot potrebe, saj nimajo materialne substance, na katero bi se nanašale, na simbolični ravni jim torej manjka reprezentant stvarnosti. Nadalje je razlika med univerzalnimi potrebami, na katere kažejo magistralni sklopi situacij, in tistimi, na katere kažejo obskurni; tudi razlika med epohami, ki jih konstruirajo. Potrebe stanovanja, dela, družabnosti so potrebe moderne in jih je zaznal čas boja za socialno pravičnost (konec 19. in prva polovica 20. stoletja), potrebe po gotovosti, razbremenitvi, smislu, spoštovanju, raznovrstnosti vlog pa so potrebe pozne moderne, ki se artikulirajo v času negotovosti, stresa, majhnih pripovedi, iskanja identitete v postmodernih simulakrih. Obrazec registriranja potreb z univerzalnim, ohranjevalno-obnovitvenim in inovativnim registrom in skladnja med različnimi registri je pri različnih sklopih enak ali vsaj podoben. Če smo lahko triado univerzalnih potreb, posebnih potreb, ki izhajajo in stigme in prikrajšanosti, in inovativnih potreb opazovali pri prvih sedmih sklopih (tudi če so bili sestavljeni iz različnih podsklopov, npr. razbremenjevanje, gotovost, smisel), te triade ne opazimo pri zadnji kategoriji neumeščenosti in pripadnosti. Če v tem sklopu uporabimo metodo štirih (oziroma treh) registrov, lahko ugotovimo, da so vse naštete potrebe zadnjega četrtega registra inovativne potrebe – izhod, pobeg iz stiske. Tudi to priča o sintetičnosti zadnjega sklopa, ki predstavlja točke sintez različnih potreb na ravni subjektivne reteritorializacije pobegov od potreb. Kot smo že ugotavljali, so potrebe, ki smo jih zaznali, med seboj povezane; ne gre za kategorije potreb, ki bi bile povsem distinktivne, definirane z medsebojnimi mejami, temveč je očitno, da gre za mrežo, ki se prepleta. Sklopi, kot smo jih definirali, so namreč v najboljšem primeru vozlišča, snopi, kjer se potrebe, nuje in želje konceptualno pa tudi akcijsko zgostijo. Med posameznimi sklopi obstajajo sinteze. Sinteze lahko povezujejo sklope, jih združujejo na ravni abstrakcij ali