Živali, ki živijo v živalskih vrtovih in na očeh obiskovalcev, so ne glede na to, koliko je njihov novi življenjski prostor podoben naravnemu okolju in kako dobro so oskrbljene, zdolgočasene in depresivne. Kot pravijo strokovnjaki, lahko brez vsakodnevnih izzivov postanejo take kakor ljudje, ki ves čas samo gledajo televizijo, ali vsega naveličani najstniki. Nikoli jim ni treba skrbeti za preživetje, ni jim treba braniti svojega ozemlja ali se skrivati pred sovražniki, to pa pelje v nazadovanje. »Surovo narezano meso s kožo vred zamrznemo in ga postavimo tako, da visi. S kapljanjem krvi prisilimo živali, da se vsaj malo zganejo,« pravi Robynn Igle, predstavnica živalskega vrta v Pretorii. Kljunorožci in bradavičaste svinje morajo, denimo, iskati razne oreške ali žuželke, skrite pod skale in zaboje. Medvedi v divjini porabijo za iskanje hrane od 12 do 16 ur na dan, v živalskem vrtu pa se najedo v približno pol ure in preostali čas nimajo kaj početi. Zato se začno nenavadno vesti - prosjačijo, se pogosto oglašajo ali jih popadejo uničevalni nagibi. Stres pri živalih v ujetništvu lahko povzroči cela vrsta dejavnikov, na primer, neobičajna hierarhija, ko si morata dva odrasla šimpanza deliti isti prostor, kar se v naravi ne bi zgodilo. Zaradi zdolgočasenosti se primati lotevajo pretiranega negovanja, kar pripelje do čezmernega puljenja dlak. Podobno se vedejo tudi ptice v kletkah. S preprostimi metodami, kot so večja dejavnost pri iskanju hrane in postavitev različnih predmetov, na primer ogledala, lahko dosežejo zelo pozitivne učinke. »Ko živali doživljajo manjši stres, so bolj plodne, manjkrat zbolijo in s svojim vedenjem bolj zanimive za opazovanje,« pravijo strokovnjaki.