Kot vedno v Sloveniji sem bila navajena, da organizacija ne teče tako, kot bi bilo treba. Za koncert bi potrebovali dirigenta, dovolj vaj, note (med drugim za otroke, ki so se tudi morali te pravočasno naučiti) - vse to je predolgo manjkalo. Mate Bekavac mi je dal te note in mislim, da je imel pri tem intuitivne občutke. Nekako se mi je zdelo, da mi je ta pravljica napisana na kožo; hotela sem ljudem skozi njo nekaj zelo važnega povedati. Takrat še nisem vedela, da me je priganjal instinkt; šlo mi je kot za življenje in smrt, samo da bi koncert uspel. Če ne bi bil na moji strani ves čas Mate, mislim, da mi to tudi ne bi uspelo.