potem povsem zadošča, da prisluhnemo mitologiji in jo doživimo, kajti ta – kljub krščanstvu, ki jo je neprestano pogubljalo – ostaja naša temeljna izkušnja. »Treba je zvedeti, kako razmišljajo domačini«, je Mauss ponavljal novicem v etnografiji. To vprašanje je bilo seveda uvodno pri vsakem začetku terenskega pa tudi kabinetnega dela. Zlasti bi morali to spraševati staroselce , ki predstavljajo Znanost o mitih, in se vprašati, kako lahko o mitologiji razmišljajo in jo vidijo tisti, ki o njej govorijo s katedre že od leta 1850. Odgovor je napisala celotna zahodna tradicija »mitologistov« in je tako danes kot nekoč popolnoma kategoričen: o mitologiji ni mogoče razmišljati brez posrednega ali neposrednega sklicevanja na grško misel. Kajti vročo željo, da bi spoznali čisto bit mitske funkcije ali da bi zvedeli, katero bitje predstavlja mit, so Mauss in njegovi dediči lahko občutili samo v družbi, ki je bila intimno prepričana o prvotnem pomenu mitologije. Človek lahko postane botanik ali geolog, mitolog pa se samo rodi.99 To mora vedeti mladi etnograf, ko odhaja na teren, kajti če »mora vedeti, kaj že zna«, mu ne bodo mogli več dolgo skrivati, da se je Znanost o mitih, odkar uspeva, vedno oblikovala po grškem vzoru. Veliki možje filozofskega panteona jamčijo za potrebno primerjavo z mitično mislijo, nasprotnico razuma, ki mora