Ta drugačni, nalezljivi čas je maj 68. Že vsaj dva meseca se pripravljam na fotozgodbo o njem. Prebrala sem vse, kar mi je prišlo pod roke, in je hkrati le majhen del neverjetnega editorialnega korpusa, ki se je znašel na trgu ob štirideseti obletnici revolucionarnega maja. Do danes je izšlo petdeset najrazličnejših knjig, med njimi Forget 68 izpod peresa slavnega voditelja študentskega gibanja, večnega upornika in provokatorja Daniela Cohna - Bendita. Vsak teden je na sporedu vsaj ena televizijska ali radijska oddaja na to temo. Časopisi so drug za drugim izdali posebne izdaje o slavnem maju, revijalna publicistika je polna učenih in poglobljenih študij o tem francoskem mitu. Tednik Nouvel Observateur se je obrnil na francoske pisatelje – med katerimi sem se znašla tudi jaz – in jih prosil, naj v enem čim bolj nepozabnem stavku zapišejo, kaj pomeni zanje maj 68. Naloga je težka, čeprav ni meseca v letu, ki bi bil tako intimno povezan z največjo zaveznico pisateljev, domišljijo, kot je ravno maj.