Po podpisu poročnih listin je ženin seveda odšel ždet v svojo zaporniško celico, Maša pa hitrih nog naokrog. Njena poročna noč je bila živahna ob visokem temnolascu, ki je bil v tistem času njen intimni prijatelj. Maša je takrat zatrjevala, da gre tako ali tako le za zakon na papirju, da ni bilo nikoli govora o kakršnikoli zvestobi in da s soprogom nikoli nista bila intimna. Ko so njeni sovaščani na dan spravili govorice, da to ni tako in da se je Maša celo naokrog hvalila, kako da je Kristjan dober v postelji, se je v njeno bran postavila Marjetka: »Maša je iz Oplotnice, jaz iz Lopate, v teh majhnih vaseh je pač tako, da smo ves čas v zobeh. Obe sva bili menda tudi že nekajkrat noseči.« Govoric si ne jemljeta k srcu, pravita, da se bosta zamislili, ko bo vse potihnilo.