V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil borzni trg zaslepljen z rastjo internetnih in tehnoloških podjetij, kot so Amazon, Yahoo, Cisco Systems ali America Online (AOL), kar je vzbujalo pri vlagateljih občutek, da prehajamo v novo obdobje gospodarstva. Delnice številnih podjetij, ki so se uvrstile na borzo Nasdaq konec devetdesetih let, so se dražile ne glede na to, da številna podjetja niso ustvarjala nobenega dobička. Njihova tržna vrednost je bila za nekaj desetkrat višja od knjigovodske. Številni vlagatelji so mislili, da bodo lahko s temi delnicami dobro zaslužili, kot so denimo prvi vlagatelji v Amazon ali AOL. Nasdaqov borzni balon se je napihnil do skrajnosti januarja 2000, ko je ameriški internetni posrednik AOL za skoraj 200 milijard dolarjev kupil medijsko podjetje Time Warner. Ko so veliki institucionalni vlagatelji v marcu 2000 zaznali, da se je vrednost delnic internetnih podjetij »pregrela«, so začeli številno izstopati z borze. Balon je počil in indeks Nasdaq je do oktobra 2002 zgubil kar 78 odstotkov svoje vrednosti z marca 2000. Zlom Nasdaqa je imel poleg terorističnega napada 11. septembra 2001 pomembno vlogo za zmanjšanje rasti ameriškega gospodarstva. Ameriška centralna banka je vse leto 2001 zniževala temeljno obrestno mero in jo v več kot letu dni spustila s 6,25 na odstotek in s tem spodbudila nov naložbeni cikel.