Programski paketi pa imajo vendarle tudi nekaj prednosti. Eni takih paketov so posredniški strežniki. Gre za program, ki ga namestimo v enega od računalnikov in nam predstavlja varnostni zid pred »nevarnim zunanjim svetom«. Podobno kakor programski usmerjevalniki, le da posredniški strežniki ponavadi delujejo na programskem nivoju. Enako kakor programski usmerjevalniki opravljajo pretvarjanje zunanjih naslovov IP v notranje in s tem ščitijo notranje računalnike, hkrati pa uporabnikom v svet pustijo le prek določenih vrat IP. Vsak uporabnik si mora v spleti brskalnik (in katerikoli internetni program, ki ga uporablja) vpisati naslov IP posredniškega strežnika, saj sicer do interneta ne bo mogel. To je slabost, prednost pa je, da večina posredniških strežnikov omogoča predpomnjenje iz interneta prenesene vsebine. Ločeno hrani spletne strani, prenesene datoteke in podobno. Če več ljudi v kratkem časovnem zamiku poskuša dostopati do iste spletne strani (ena pogostih je recimo home.microsoft.com ali pa home.netscape.com) se povezava v internet ne bo vzpostavila, vsebino pa bo uporabnik dobil kar z diska posredniškega strežnika. Predpomnjenje programskih usmerjevalnikov in usmerjevalnikov ISDN je zelo redko, saj poteka na nivoju naslovov IP in protokolov TCP in UDP, medtem ko posredniški strežniški pomnijo višje protokole HTTP in FTP. In navsezadnje strojni usmerjevalniki ISDN nimajo na razpolago velikih diskov, na katerih bi vsebino lahko shranjevali.