Čeprav je bila v nekdanji skupni državi tradicija stripovskega ustvarjanja in izdajanja najaktualnejših albumov kar precej razvita, se to na začetku devetdesetih let ni poznalo. Hrvaška in srbska striparska velesila se je ukvarjala z drugimi, pomembnejšimi stvarmi. Še tista peščica izdanih albumov pa ni mogla mimo vojne tematike. V zadnjih letih so se razmere na Hrvaškem spet popolnoma spremenile. Da se lahko pohvalijo s sto izdajami stripov na leto, je tudi zasluga navdušencev, ki so čez noč ustvarili festival, ki je letos potekal že šestič in je presegel ozke hrvaške underground okvire. »Festival se je začel iz obupa, ker se pred šestimi leti na Hrvaškem ni nič dogajalo. Počasi pa se je spremenil v festival upanja,« je prepričan eden izmed angažiranih organizatorjev in stripovski avtor Darko Macan. Letos se je samo otvoritve udeležilo več ljudi, kot je bilo lani vseh obiskovalcev skupaj. »Prvega smo delali, ne da bi računali, da bo kdaj drugi. Ko smo delali drugega, nismo računali, da bo še tretji. Zdaj pa že imamo načrte, koga bomo povabili drugo leto, eni odhajajo, drugi prihajajo … Festival začenja normalno živeti.« Stojnice na prireditvi so bile preplavljene z izdelki, ki so bili natisnjeni zgolj v zadnjih dveh mesecih, pa je bila količina nakopičenega papirja nekajkrat večja, kot če bi na kup zložili desetletno slovensko stripovsko bero. Za naše razmere poceni blago je šlo za med, saj so med drugim prireditev organizirano obiskali feni oziroma ortodoksni stripofili, ki so se povezali prek internetnega foruma www.stripovi.com, in sistematično pokupili vse novonatisnjene izvode. Še več je bilo naključnih radovednežev, ki jih je k obisku pritegnilo število dogodkov, o nujnosti nakupa pa prepričala pestra izbira najnovejših nenavadnih zgodb bizarnih junakov. »Festival se je začel kot interna stripovska zabava. Letos pa se je to spremenilo in je postal festival v pravem pomenu besede. Festival v smislu slavja. Če bi bil samo za stripofile, bi bil majhen, tako pa postaja del normalnega življenja. Prvič smo se tudi malo bolje oglaševali in imamo tri ugledne mednarodne goste. Dopuščam si namreč to svobodo, da Toma Lavriča uvrščam med mednarodne goste.«